Zakaj moj pes sopenja tudi na mrazu?

V hladnih jutrih, ko nas prešine mrzel zrak in ušesa zapolni zvok hitrega pasjega dihanja, postanemo zaskrbljeni. Sopihanje je naravna metoda hlajenja telesa za pse, vendar pa sopihanje v mrazu zbudi vprašanje. Ob številnih sprehodih, opazovanju vsakega vdih in izdih svojega štirinožnega prijatelja, premišljujemo o vzroku.

Zimski čas v Sloveniji s seboj prinaša suh zrak zaradi ogrevanja in onesnaževanje, kot so PM delci. Te okoliščine pomenijo, da pasje sopihanje ni samo znak pregrevanja. Razlogi za to vključujejo bolečino, stres, ekscitacijo, prekomerno telesno težo in celo srčne ter dihalne težave. Mraz in suh zrak posebej dražita dihala.

V tem vodniku bomo razložili, kako ločiti normalno dihanje od znakov za alarm. Naučili vas bomo prilagajati sprehode in domače okolje, kdaj je čas za obisk veterinarja in kako prehrana ter hipoalergena pomoč, kot je CricksyDog, blažita težave. Želimo, da razumete pasje dihanje in sprejemate prave odločitve, za mirnejšo zimo.

Ključne ugotovitve

• Sopihanje psa v hladnem ni vedno znak pregrevanja, lahko gre za stres, bolečino ali draženje dihal.
• Suhi zrak, ogrevanje, inverzija ter PM delci v mestih povečajo obremenitev dihanja.
• Opazujmo ritem, trajanje in kontekst sopihanja za razliko med normalnim in zaskrbljujočim.
• Prilagodimo sprehode: krajši intervali, topla oprema, miren tempo in počitki.
• Uredimo notranje okolje: vlaženje zraka, prezračevanje in čista ležišča.
• Prehrana in hipoalergena podpora, kot je CricksyDog, lahko zmanjšata draženje.
• Ob vztrajnem ali nenavadnem sopihanju se pravočasno posvetujmo z veterinarjem.

Razumevanje pasjega sopihanja v hladnem vremenu

Termoregulacija pri psih v mrzlem vremenu se razlikuje od njihovega odziva poleti. Sopihanje pomaga psu ohranjati telesno temperaturo, a hladni zrak deluje hlajevalno že sam po sebi. Opazimo lahko, da psi hitreje dihajo, ko so vznemirjeni, pod stresom ali fizično obremenjeni.

Temelji na evaporativni termoregulaciji, ki vključuje hlajenje preko jezika in zgornjih dihalnih poti. Manjša je potreba po hlajenju v mrazu, a hladen zrak vpliva na sluznico. Da se sluznica ne izsuši, telo pospeši dihanje za vlaženje in ogrevanje zraka.

Brahicefalne pasme, kot so mops, francoski buldog in shih tzu, se soočajo s težavami zaradi ozkih dihalnih poti. Težje dihanje v mrazu potrebuje več napora za vzdrževanje pretoka zraka. Sopihanje se lahko pri starejših psih poveča zaradi srčno-žilnih obremenitev.

Močan veter in mrzel zrak hitro ohladita dihalne poti. To lahko pri občutljivih psih povzroči piskanje in kašljanje. V praksi opazimo kombinacijo fizioloških in vedenjskih odzivov psa na hlad. Hlajenje s jezikom in odziv na zunanje dražljaje skupaj vplivata na dihalni ritem psa.

pes sopihanje v mrazu

Razlogov, zakaj pes lahko sopiha na mrazu, je več. Pogosto gre za vznemirjenost med sprehodom, ko adrenalin poveča dihanje. To se zgodi, ko je zrak mrzel, a pes diha hitreje. Mrzel zrak lahko obremenjuje njihove dihalne poti.

Bolečina lahko povzroči sopihanje v hladnih dneh. Mraz povzroči krčenje mišic in sklepov, je pa pri osteoartritisu nelagodje močnejše. Sopihanje je pesov način, da se spopade z bolečino. Suh zrak v zimskem času draži njihovo grlo in sapnik, zaradi česar sopiha, ohranja vlažnost dihal.

1. Vznemirjenje in adrenalin pospešita ritem dihanja na mrazu, kar razkriva, zakaj psi sopihajo med igro ali srečanjem z drugimi psi.
2. Poletne bolečine v sklepih in mišicah pozimi narastejo, povzročajo težje dihanje.
3. Da bi psu lajšali suho grlo, sopihanje pomaga ujeti vlago in toploto.
4. Občutek teže pri hoji zaradi prevelike teže; mraz lahko skrije znake utrujenosti.
5. Respiratorne tegobe, kot so traheitis in bronhitis, se ob mrzlem zraku poslabšajo.
6. Težave s srcem ali zvišan tlak lahko povzročijo zasoplost, kar je pozimi bolj očitno.
7. Različne pasme in starost psa vplivata na njihovo sposobnost prenašanja mraza.
8. Zimsko onesnaženje zraka dodatno obremenjuje dihala, kar povzroča večje sopihanje.
9. Anksioznost zaradi pirotehnike ali sprememb v navadah poveča dihalni ritem v mrzlih mesecih.

Da bi bolje razumeli, zakaj pes sopiha pozimi, ga opazujemo. Zabeležimo, ali sopihanje nastopi med aktivnostjo, počitkom ali ponoči. Pomembno je opaziti morebitne dodatne simptome, kot so kašelj ali letargija. Pomembno je analizirati, koliko časa sopihanje traja in odziv na počitek.

Raziskovanje razlogov za pesje sopihanje na mrazu je koristno. To vključuje prepletanje zunanjih elementov z njihovim vedenjem. Pomembni so vlažnost, telesni napor in stanje dihal. Z rednim prezračevanjem doma zmanjšamo moteče dejavnike, a pazimo na suh zrak, ki ne poslabša praskanja v grlu.

Stres, vznemirjenje in anksioznost kot sprožilci

V mrzlih dneh se psom ob stiku s stresom poveča dihanje. To je znak, da se je aktiviral njihov simpatični živčni sistem. Takšne spremembe v telesu pomenijo hitrejše bitje srca in oteženo dihanje. Novi vonji, zdrs na ledu ali zvoki snežnih plugov lahko povzročijo, da pes začne sopihati od stresa. Poleg tega lahko decembrski ognjemeti pomenijo dodatno stresno dražljajo.

Obnašanje psa lahko razkrije, ali se počuti v stiski. Zehanje, lizanje smrčka, izogibanje očesnem stiku in tresenje so jasni znaki. Pogosto opazimo tudi, da pes tišči rep med noge ali izdaja kratke, napete zvoke. Prav tako pomembno je razlikovanje med eustresom, ki spodbuja dobro voljo, in distresom, vodijočem v strah ali ločitveno tesnobo.

Anksioznost psa nastane postopoma, ko so dražljaji premočni ali prehitri. Hladno vreme s spolzkimi površinami in nepričakovanim hrupom lahko stanje še poslabša. Pomembno je, da situacijo umirimo in zagotovimo predvidljivo okolje za psa.

Protistrup za hrup so metode desenzitizacije z uporabo nagrad. V to strategijo vključimo tudi uporabo varne oprtnice, krajše in bolj pogoste sprehode. Prav tako vzpostavimo rutino pred odhodom. Feromonski izdelki, kot je Adaptil, pomagajo ustvariti občutek varnosti za psa, vendar naj bodo del širšega obravnavanja težave.

• Organizirajmo mirne sprehode izven prometnih ur.
• Vključimo igre za mentalno stimulacijo in iskanje priboljškov na snegu.
• Prilagodimo dolžino sprehoda, ko zaznamo stresno sopihanje ali druge znake nelagodja.

Kadar so znaki stiske pri psu izraziti ali se vlečejo dalj časa, je pametno poiskati strokovno pomoč. Posvet z vedenjskim terapevtom nam omogoča, da identificiramo sprožilce, prilagodimo dnevno rutino in zmanjšamo anksioznost. To storimo na varen način, ki psa postopoma navaja na spremembe.

Skrita bolezenska stanja, ki jih lahko razkrije sopihanje

Kadar opazimo, da pes v mrazu nenavadno hitro sopenja, more biti to znak skrite težave. Srčno popuščanje pri psih prinaša simptome kot so zadihanost, kašljanje po naporih in modrikaste dlesni. Za potrditev diagnoze veterinarji predlagajo opravljenje RTG prsnega koša, ultrazvok srca in test NT-proBNP.

Ko pes dolgo časa kašlja “vlažno”, se moramo osredotočiti na dihala. Kronični bronhitis in traheitis se v mrazu pogosto poslabšata. Pri manjših pasmah se lahko pojavlja kolaps sapnika, pri večjih ali starejših psih pa težave povzroča laringealna paraliza z hripavim dihanjem.

Bolečina je pogosto prezrt vzrok za sopihanje. Osteoartritis in lumbosakralni sindrom lahko povzročita, da pes sopenja ob že majhnem naporu. Hladen zrak in spolzka tla poslabšata te simptome, zato je pomembno opazovati pesovo držo in apetit.

Med hormonskimi vzroki izstopata Cushingova bolezen in hipotiroidizem. Pri Cushingovi bolezni pride do pretiranega pitja, prekomernega hranjenja in sopihanja, tudi ko pes počiva. Hipotiroidizem povzroča občutljivost na mraz, letargijo in povečanje telesne mase, kar še dodatno otežuje dihanje.

Anemija in debelost obremenita prenos kisika, kar prisili psa v hitrejše dihanje. Alergije in eozinofilne bolezni prav tako vplivajo na dihala, sprožijo vnetje in kašelj, ki se ob hladnem zraku poslabša.

Nekateri simptomi zahtevajo nemudni obisk pri veterinarju. To so sopihanje v mirovanju, nenaden kolaps in modrikast jezik. V takih primerih je treba ukrepati takoj.

Vpliv telesne kondicije in teže na dihanje

Slaba kondicija psa povzroči hitrejše dihanje, celo v hladnem vremenu. Maščoba omejuje gibanje prsnega koša in diafragme, pljuča se morajo bolj truditi. Vnetni procesi, ki jih povzročajo adipokini, otežijo dihanje. Jasno je, da telesna teža psa močno vpliva na dihalno funkcijo že pri kratkih sprehodih.

Debelost psa pritiska na srce in sklepe. To prisili psa, da hitreje diha, ohranja presnovo kisika in hlad. Mehanska ovira diafragme ostaja, neodvisno od temperature.

Ocena kondicije temelji na BCS lestvici od 1 do 9. Idealno je, če je pes v razponu 4–5. Takrat rebra čutimo ob dotiku, pas je opazen, trebuh pa rahlo vpotegnjen. S tem izboljšamo kondicijo psa in zmanjšamo pritisk na pljuča.

• Tehtamo porcije hrane, namesto ocenjevanja “na oko”.
• Prednost dajemo beljakovinam z visoko biološko vrednostjo, ki imajo manj kalorij.
• V jedilnik vključimo vlaknine za daljši občutek sitosti in omejimo priboljške.

Postopno hujšanje psa za 1–2 % telesne teže tedensko je varno in uspešno. S tem se poveča vzdržljivost, zmanjšajo težave s sopihanjem in stabilizira srčni utrip med aktivnostjo. Napredek spremljamo z rednimi merjenji teže in obsega prsnega koša.

Zabeležimo tempo hoje, trajanje in intenzivnost dihanja za neposreden vpogled v vpliv. Ko sta telesna teža psa in dihanje usklajena, se pes po aktivnosti hitreje umiri.

Kako razlikovati med normalnim in zaskrbljujočim sopihanjem

Normalno sopihanje psa opazujemo glede na trajanje, položaj telesa in barvo dlesni. Po fizičnem naporu ali vznemirjenosti je pričakovano ter enakomerno sopihanje, pri čemer dlesni ostanejo svetlo rožnate. Pes se počitku in vodi hitro povrne v mirno stanje. To velja za običajen odziv, brez dodatnih zaskrbljujočih znakov.

Nevarno sopihanje lahko opazimo, ko pes sopenje brez napora ali ponoči. Takrat pes kaže znake, kot so raztegnjen vrat, odmaknjeni komolci in piskanje. Prisotnost penastega izcedka in modrikastih ali bledih dlesni kaže na resnejše težave z dihanjem.

Ocenjevanje situacije zahteva upoštevanje več dejavnikov. Med njimi so temperatura okolja, vrsta in intenzivnost aktivnosti, starost in pasma psa. Pasme z značilno kratkim gobcem in starejši psi imajo večje težave pri uravnavanju dihanja, na kar vplivajo tudi stres in dehidracija.

Doma lahko opravimo preproste meritve:

• Respiratorna frekvenca v mirovanju ne bi smela presegati 30 vdihov/minuto pri počivajočem psu.
• Barva dlesni mora biti svetlo rožnata, modrina pa je znak za alarm.
• Čas, da se po pritisku na dlesen barva vrne, naj bo med 1 in 2 sekundama.

Stalno visoka respiratorna frekvenca, naraščajoča iz dneva v dan, skupaj z zaskrbljujočimi simptomi kot so omedlevica in neješčnost, pomeni, da je sopihanje lahko nevarno. V takšnih primerih je nujno takoj ukrepati.

Praktični koraki na sprehodu v hladnem vremenu

Pred začetkom zimskih sprehodov s psom je ogrevanje nujno. Priporočljivo je 5–10 minut mirne hoje. To psa pripravi na zunanje temperature, ogreje mišice in pljuča. Med sprehodom ohranjamo zmerno hitrost, da se izognemo škodljivim sunkovitim šprintom v mrzlem zraku.

Za kratkodlake, starejše, bolne in majhne pse je pasji plašč nujen. Omogoča ključno zaščito pred mrazom, vetrom in vlago. V primeru ledenega vetra poiščimo zaščitene poti, na primer med bloki ali v gozdu.

Uporaba povodca in oprtnice omogoča nadzor nad hitrostjo psa. S tem preprečimo nenadne zasuke in potencialno hiperventilacijo. Pomembno je tudi redno spremljanje dihanja in drže psa, da zagotovimo njegovo pravilno ogrevanje in ohlajanje.

• Ne pozabimo na vodo, saj hlad zrak povzroča dehidracijo. Kratki počitki s pitjem zmanjšajo sopihanje.
• Izognimo se izpostavljanju ledenemu vetru in raje načrtujmo več krajših sprehodov.
• Po vsakem sprehodu operemo psu šape, da odstranimo sol in kemikalije.

Ob pojavu kašlja ali piskanja takoj prekinimo aktivnost in psa ogrejmo. Zimski sprehod naj sledi načelu plasti: pasji plašč in zaščita blazinic sta ključna, poleg tega pa vzdržujemo umirjen tempo. S tem psa zaščitimo brez pretiravanja.

1. Začnimo nežno, nato počasi stopnjujmo tempo, pred koncem upočasnimo.
2. Izberimo zaščitena območja pred vetrom in se izogibajmo poledicam.
3. Psi naj imajo reden dostop do vode. Opazujmo njihov jezik, nos in dihanje.

Z združitvijo primernega ogrevanja, dobre opreme in premišljenimi odmori postane zimski sprehod s psom prijeten. Pasji plašč in pazljivost pri določanju tempa sta ključna za zanesljivo zaščito pred mrazom.

Notranje okolje: suhi zrak, grelci in kakovost zraka

Uporaba centralnega ogrevanja hitro zmanjša vlažnost v prostoru na manj kot 30 %. To izsuši sluznice, kar prispeva k temu, da pes pogosteje sopiha in kašlja. Težimo k 40–50 % relativne vlažnosti za podporo naravnim obrambnim mehanizmom dihal.

Za dosego te vlažnosti lahko uporabimo vlažilnike ali postavimo posode z vodo blizu radiatorjev. Pri tem je ključno, da so naprave redno čiščene, da ne postanejo gojišče plesni. To pripomore k boljšemu zraku za vašega psa ter zmanjša draženje grla in nosnih poti.

Čistilnik zraka s pravim HEPA filtrom izboljša kakovost zraka. Filtrira PM2.5 in PM10 delce, ključne pri obvladovanju onesnaženja in sezonskih alergij. Prav tako svetujemo, da prostor redno kratko prezračimo, stran od prometnih konic.

Grelce namestimo tako, da so stabilni in preprečimo neposredno gretje proti psu. To prepreči dodatno izsuševanje nosu in oči. Namesto tega ustvarimo enakomerno toplotno okolje, ki ne vpliva negativno na dihanje.

Izognemo se uporabi dišečih sveč in agresivnih čistil z visoko vsebnostjo VOC. Ti izhlapevajoči hlapi lahko dodatno iritirajo sluznice, še posebej ob kombinaciji z ogrevanjem in suhim zrakom. Predlagamo uporabo nežnih, brezdišavnih čistil.

Prah in dlake redno posesamo. Pasje ležišče peremo na visoki temperaturi, da uničimo alergene. Tako vzdržujemo optimalno vlažnost zraka in olajšamo dihanje psa.

Pri psih z občutljivo kožo izberemo blage šampone in balzame za tačke. Tako zmanjšamo srbečico, lizanje in povezan stres, ki vodi do pogostega sopihanja.

Pri nakupu čistilnika zraka iščemo modele z oznako HEPA H13 ali H14. Ti učinkovito odstranjujejo ultrafine delce iz zraka. To zmanjša učinke onesnaženja na psa in ustvarja mirnejše domače okolje.

• Nastavimo 40–50 % vlažnosti z merilnikom in rednim vzdrževanjem vlažilca.
• Prezračujemo na prepih 3–5 minut, večkrat na dan.
• Postavimo grelce stran od pasjega ležišča in brez direktnega pihanja.
• Izločimo dišeče sveče, razpršila in čistila z visokimi VOC.
• Vsak teden očistimo filtre in posesamo kotičke, kjer se nabira prah.

Z ustreznim ogrevanjem in nadzorom suhega zraka skupaj s prezračevanjem in filtracijo izboljšamo življenje našega psa. Tak pristop nam omogoča, da je naš domači prostor v zimskem času bolj umirjen.

Prehrana, imunski sistem in občutljivost dihal

Naše potovanje do zdravih dihal začnemo s pravilno izbiro hrane. Skrbno uravnotežimo vnos živalskih beljakovin in maščob, da okrepimo sluznice dihal. Omega-3 maščobne kisline, EPA in DHA, igrajo ključno vlogo pri uravnavanju sistemskega vnetja in izboljšajo dihanje v hladnih dneh.

Za pse, nagnjene k alergijam, je pomembna izbira hipoalergene hrane, ki izključuje pogoste alergene, kot sta piščanec in pšenica. Tako prehransko usmeritev priporočamo, ko se pokažejo težave s kožo in dihali. Izberimo hrano z enostavnimi recepturami in omejenim številom beljakovinskih virov za pse z občutljivim prebavnim sistemom.

Vlaknine so ključne za podporo zdravi črevesni mikrobioti, ki vpliva na imunski sistem prek povezave med črevesjem in pljuči. Posebne vrste fermentabilnih vlaknin, kot so tiste iz pese ali cikorije, so še posebej koristne za krepitev črevesne pregrade in zaščito dihal.

Vključitev protivnetnih elementov v prehrani psa je bistvena. Redno dodajamo omega-3 iz ribjega olja, pazimo na razmerje EPA/DHA. Pri nakupu preverimo tudi kvaliteto in izvor sestavin. Vitamin E in selen kot antioksidanta ščitita maščobe pred oksidacijo.

Za zmanjšanje obremenitve na prsni koš je pomembno vzdrževati primerno telesno težo psa. Psa hranimo z energetsko ustrezno hrano in natančno odmerjanimi porcijami. V hladnejših dneh, ko so psi manj aktivni, prilagodimo vnos kalorij, ne da bi zmanjšali količino beljakovin.

Biti hidriran je esencialno, še posebej v mrzlih dneh. Briketom dodamo toplo vodo ali ponudimo del mokre hrane. Vlažna hrana pomaga, da ostane sluz v dihalih bolj elastična, kar olajša dihanje.

Postopna prehod na novo hrano traja 7–10 dni. Vsak dan povečamo delež nove prehrane in spremljamo psa. To nam pomaga izogniti se prebavnim težavam, ki so v hladu pogostejše.

Ko izbiramo hipoalergeno ali protivnetno hrano, sledimo načelu preprostosti. Iščemo hrano z jasnimi deklaracijami in preverjenimi sestavinami. Tako ohranimo prebavni sistem mirnejši in dihala bolj zdrava.

Začnimo z osnovami: visokokakovostne beljakovine, stabilne maščobe omega-3, raznolike vlaknine in skrbno uravnavanje porcij. Vsakodnevno zagotovimo psu dovolj vode, izberimo prigrizke z malo sestavinami in nadzorujemo njegovo fizično kondicijo za popolno rutino.

• Izogibajmo se nepotrebnim polnilom in umetnim barvilom.
• Vključimo vir EPA/DHA vsaj večkrat na teden.
• Pri občutljiva prebava pes uvajamo novosti v mikro korakih.
• Izberimo hipoalergena hrana za pse, ko opazimo kožne ali dihalne odzive.
• Vztrajmo pri protivnetna prehrana pes vso zimo, ne le ob poslabšanjih.

CricksyDog: hipoalergena podpora za pse, ki sopihajo

Zimska mrzlica zahteva pozornejšo nego naših štirinožnih prijateljev, še posebej pri hrani. CricksyDog predstavlja hipoalergeno hrano, ki je brez piščanca in pšenice. To znatno zmanjša prisotnost alergenov, ki lahko povzročijo vnetja, težave s kožo ali dihali.

Za mladičke je najprimernejša Chucky hrana, ki spodbuja zdravo rast in je prijazna do mladega prebavnega sistema. Za manjše pasme psov je priporočljiva Juliet suha hrana, medtem ko srednje in velike pasme optimalno podpira Ted suha hrana. Vsaka linija vključuje možnosti kot so jagnjetina, losos, zajec, insekti ali govedina, da se izognemo alergenom.

Če želimo psu zagotoviti več tekočine, mu ponudimo Ely mokro hrano. Na voljo je v okusih jagnjetine, govedine ali zajca. Ely hrana je ne le okusna, ampak tudi enostavna za prebavo in prispeva k boljši hidraciji, ki je ključnega pomena v suhem zimskem času.

Za nagrade so idealni MeatLover priboljški, ki so 100 % mesni in na voljo v okusih kot so jagnjetina, losos, zajec, jelen in govedina. Ti priboljški olajšajo nadzor nad telesno težo psa, kar prispeva k lažjemu dihanju pri telesni aktivnosti.

Za vsakodnevno podporo se odločimo za Twinky vitamine. Po potrebi izberemo formulo za podporo sklepom ali multivitamin za splošno vitalnost. S takšnim pristopom ohranjamo visoko energijo in zdrav kožuh tudi v hladnejšem obdobju.

Nežna Chloé šampon in balzam učinkovito negujeta občutljivo kožo, balzam za nos in blazinice pa jo ščitijo. Z njuno pomočjo zmanjšamo praskanje in draženje, kar omogoča psu mirnejše dihanje in počitek.

Mr. Easy preliv je rešitev za izbirčne pse. Ta veganski preliv poveča apetit brez dodajanja alergenov, učinkovit pri dietah z omejitvami.

Za oralno higieno so Denty zobne palčke, ki so veganske in nežne. Pomagajo zmanjšati zobne obloge in tako podpirajo zdravje ustne votline. Manjše vnetje ust vodi do boljšega počutja in enakomernejšega dihanja.

Osredotočimo se na izbiro proteinov glede na zgodovino intoleranc psa. Postopoma uvajamo novo hrano in pozorno spremljamo njegovo reakcijo. CricksyDog hrana in drugi izdelki brez piščanca in pšenice so ključ do uravnotežene dnevne rutine.

Vadba in mentalna stimulacija brez pretiravanja

Med hladnimi meseci vadba psa ne zahteva dolgotrajnih aktivnosti. Namesto tega razporedimo aktivnosti v več kratkih, zmernih blokov skozi cel dan. To pomaga ohranjati zdravje dihal in sklepov ter vzdržuje psa aktivnega brez izčrpanosti.

Začnemo z nizkointenzivnimi aktivnostmi, kot so lahkotne pohodniške poti, sprehod po mehkem snegu ali travi in preprosto gibanje po stopnicah. Po vsaki vadbi preverimo, ali se pes umiri v 10 do 15 minutah. Če sopihanje ne poneha, naslednjič skrajšamo čas vadbe.

Mentalne razvedrilne igre so ključne za duševno stimulacijo. Lahko uporabimo snuffle mat za iskanje priboljškov, target igre ali pa psu ponudimo vaje osnovne poslušnosti. To psu omogoča mentalno stimulacijo in porabo energije brez telesne preobremenitve.

• Sledenje stopinjam po snegu z občasnimi počitki omogoča mirno dihanje.
• Interaktivni pripomočki za počasno hranjenje, kot so puzzle sklede, krepijo koncentracijo.
• Za starejše pse in tiste s krajšim gobcem so primerne igre z omejenimi skoki.

Izognimo se igram z žogami v mrzlem zraku in vlečenju na sprehodih, še posebej v mrazu. Pri psih, ki trpijo zaradi bolečin, se posvetujemo z veterinarjem o najprimernejših oblikah fizioterapije. Sledi blago raztezanje in kratki sprehodi v toplem okolju.

Naš cilj je ohranjanje stabilnega ritma z 3–5 kratkimi seansami dnevno. Aktivnosti naj bodo uravnotežene med telesno in mentalno stimulacijo. Tako bomo na varni način krepili psa fizično in duševno.

Pasma, starost in individualne posebnosti

Brahicefalični psi, kot so mopsi, francoski buldogi in bostonski terierji, imajo zožene dihalne poti zaradi svoje anatomije. To vključuje stenotične nosnice in podaljšano mehkonebje, kar otežuje dihanje. V hladnem vremenu se sluz zgosti. To sopenje postane bolj opazno.

Yorkshire terierji in pomeranci pogosto trpijo za kolapsom sapnika. Suhi in mrzli zrak lahko poslabšata piskanje in draženje. Pomembno je, da prilagodimo tempo in trajanje sprehodov, da zmanjšamo nelagodje.

Labradorci in zlati prinašalci se lahko soočijo z laringealno paralizo, ki vodi do hrupnega dihanja. To se lahko v hladnem vremenu poslabša, še posebej med telesno aktivnostjo. Starejšim psom zagotavljamo mirno ogrevanje in ohlajanje, da olajšamo dihanje.

Nordijske pasme, kot sta husky in malamut, se zaradi goste dlake dobro spopadajo z mrazom. Vendar njihova odpornost lahko vodi do prekomernega napora. Pozorni moramo biti na znake utrujenosti in prilagoditi intenzivnost aktivnosti.

Na dihanje vplivajo številni dejavniki kot so kondicija psa, pretekle bolezni, alergije in njegov temperament. Z opazovanjem lahko prilagodimo dejavnosti, da zagotovimo psu udobje in varnost.

• Pri brahicefaličnih pasmah zmanjšamo napor, izbiramo oprsnico in redno čistimo nosnice.
• Pri majhnih psih s krhkim sapnikom skrbimo za vlažen zrak in kratke, pogoste izhode.
• Pri velikih in starejših psih spremljamo hrupno dihanje ter po potrebi skrajšamo aktivnosti.
• Pri nordijskih pasmah nadziramo tempo, tudi če ne kažejo nelagodja.

Kdaj in kako se pripraviti na veterinarski pregled

Obisk veterinarja je nujen, ko zaznamo alarmantne simptome: težave z dihanjem v mirujočem stanju ali ponoči, modrikaste dlesni, nenadni zlom, hitro zmanjšanje sposobnosti gibanja, neprekinjen kašelj, izgubo telesne mase ali pomanjkanje zanimanja za hrano. Ne odlašajmo s pregledom pri veterinarju, posebej če simptomi napredujejo ali trajajo več kot en do dva dni.

Preden se odpravimo k veterinarju, sestavimo kratek zapis o težavah. Zabeležimo, kako dolgo trajajo, v kakšnih okoliščinah se pojavijo in kako intenzivne so. Ustvarimo kratek video. Opazujemo in zapišemo število dihalnih gibov v mirovanju, opisujemo barvo dlesni in kako se žival odziva na počitek ter vodo. Označimo morebitne sprožilce, kot so nizke temperature, močan veter, hrup ali stik z morebitnimi alergeni.

Z nami na pregled vzemimo seznam vse hrane in priboljškov, prav tako pa tudi dodatke, ki jih naš ljubljenček prejema, vključno s proizvodi CricksyDog. To omogoča veterinarju bolj natančno diagnozo težav z dihanjem, saj lahko tako bolje oceni potencialne alergene in uravnoteženost prehrane.

Na kliniki nas čaka temeljit klinični pregled, vključno s pulzno oksimetrijo. Pogosto se opravi tudi rentgen prsnega koša, da se preveri stanje pljuč in sapnikov, ultrazvok in ehokardiogram za preučevanje funkcije srca, elektrokardiogram za preverjanje srčnega ritma in laboratorijski testi, kot so krvna slika, biokemični preiskavi in hormoni ščitnice. V primeru suma na kolaps sapnika se lahko predlaga fluoroskopija ali endoskopija, kar pomembno prispeva k natančnosti diagnoze dihalnih težav pri psih v dinamičnih pogojih.

Po pregledu sledimo zdravnikovim navodilom: prilagodimo dejavnosti, uvedemo predpisano terapijo (na primer zdravila za širjenje dihalnih poti, protivnetna zdravila ali terapijo za srčne težave) in načrtujemo nadaljnje preglede. Doma redno beležimo dihanje v mirovanju in zaznavamo morebitne spremembe v kašlju ali ravni utrujenosti. To zagotavlja, da so veterinarski ukrepi za obvladovanje težav z dihanjem osredotočeni in učinkoviti.

• Pripravimo video epizode sopihanja in natančen opis okoliščin.
• Izmerimo in zabeležimo RRR v mirovanju ter barvo dlesni.
• Prinesemo seznam hrane, priboljškov in dodatkov, vključno s CricksyDog.
• Pričakujemo RTG prsnega koša, eho srca pes, EKG in laboratorij po presoji.
• Po pregledu sledimo terapiji in redno spremljamo znake, da diagnostika dihanja psa poteka brez vrzeli.

Zaključek

Sopihanje psa v mrazu ima dva pomena: ali je to prilagajanje ali znak težav. Ključno je opazovanje konteksta: kako dolgo traja, kako intenzivno je in ali so prisotni spremljajoči simptomi. Ko opazite sopihanje med počitkom ali ponoči, ne odlašajte s posvetom pri veterinarju. Tako bo skrb za vašega psa pozimi umirjena in premišljena.

Med sprehodi se osredotočite na kratko ogrevanje, umirjen tempo in krajše poti pri nizkih temperaturah. Doma ustvarite okolje z vlažnim, čistim zrakom, brez prašnih delcev in dima. Poskrbite za prijetno temperaturo, ne pretoplo. Urejena telesna teža in zmerna aktivnost, vključno s kratkimi igrami, spodbujata dobro počutje vašega psa.

Za prehrano izberite kvalitetne sestavine, izogibajte se piščancu in pšenici za hipoalergeno podporo. CricksyDog ima ponudbo prilagojeno potrebam vašega psa: od Chucky za mladičke do Ted za večje pasme. V ponudbi so različni okusi, med njimi jagnjetina in losos. Ely, MeatLover, Twinky, Chloé, Mr. Easy in Denty tvorijo bogat izbor za raznovrstno in zdravo prehrano.

Ustvarjanje zdravih navad, uravnotežena prehrana in pozorno opazovanje vašega psa vodijo k boljšemu počutju. Zima tako postane manj stresna, tako za vas kot za vašega kosmatinca. Naši štirinožni prijatelji lahko uživajo v zimskih radostih po Sloveniji, mi pa smo pripravljeni na hitro ukrepanje ob morebitnih težavah.