Pasme psov

Ljudje se že od antičnih časov ukvarjajo z vzrejo psov. Prvi rejci psov so vzgajali hišne ljubljenčke iz volkov. Od začetka so pse namerno vzgajali za opravljanje različnih nalog. Lov, gospodinjstvo in paša so opravila, ki so bila od začetka zaupana najboljšemu prijatelju.

Tisoče let so bili psi vzrejani tako, da imajo najboljše možne fizične in duševne lastnosti za naloge, ki jih zahteva določeno delo. Na primer, primarna naloga vitkih hrtov je bila loviti plen z okretnimi nogami, medtem ko so velike, močne pse vzrejali za boj in varovanje. Te pasme psov so bile prve vzrejene za posebno delo.

Ko so ljudje postajali bolj sofisticirani, so takšni postajali tudi njihovi psi. Pojavile so se nove, posebne pasme psov, ki ustrezajo lokalnim običajem in razmeram. Primera sta velikanski irski volčji hrt in graciozni italijanski hrt, ki sta se med vzrejo razvila iz pasme hrt. Imajo veliko družinskih podobnosti, vendar jih nikoli ne bi zamenjali.

Vprašanje je torej, kdaj lahko pasmo psa imenujemo pasma psa in ne le neka mešanica? Morda je najbolj preprosta beseda, da je pasma psa vedno “čistokrvna”. To pomeni, da če je na primer čistokrvni irski seter parjen z drugim čistokrvnim irskim seterjem, bodo novorojeni mladički takoj prepoznavni irski seterji.

Idealne fizične lastnosti, način gibanja in narava vsake pasme so zapisane v pisnem dokumentu, imenovanem standard pasme. Ta dokument vsebuje na primer standarde pasme, ki razlikujejo koker španjela od špringer španjela.

Ameriška kinološka zveza ima tudi poseben sistem normativov, ki pa imajo veliko strožje predpise, zato na pasjih dirkah točkujejo po standardu AKC.

Po vsem svetu obstaja več kot 340 pasem psov, vendar Ameriška kinološka zveza priznava le 193 pasem.

Za naslednjih 14 pasem psov smo že napisali podrobno predstavitev